torek, 28. april 2015

Dubrovnik 2015


13. 4. 2015
Zjutraj ob pol 8h se je naša ekskurzija začela. Čakalo nas je devet ur naporne vožnje z avtobusom. Po več kot dveh urah nas je končno čakal postanek in z veseljem smo uporabili javna stranišča. Pot smo nadaljevali proti Splitu, kjer smo prispeli okrog 12.30. Po mestu smo imeli prost ogled in čas za kosilo. Šli smo si ogledati mesto znotraj obzidja, z vstopnino smo lahko obiskali katakombe, Dioklecijanovo palačo in Jupitrov tempelj. Ob teh ogledih se nam je pridružil tudi profesor Štih, ki nam je z veseljem razlagal razne stvari o zgodovini mesta in stavbah. Jupitrov tempelj, ki služi kot krstilnica, v njej je profesor razlagal s takšnim navdušenjem, da se je spotaknil in skoraj razbil glavo. Po teh ogledih smo se odpravili proti obali in si privoščili pivo na udobnih kavčih. Po zasluženem oddihu smo se odpravili k iskanju arheološkega muzeja, ki je bil kar daleč od centra mesta. Muzej je bil poln kovancev, posod, nakita, nagrobnikov,… Na mojo srečo so bile vse stvari prevedene in sem vedela kaj si ogledujem. V muzeju smo srečali tudi ostale sošolce in se skupaj odpravili proti centru mesta, kjer nas je čakal avtobus. Pot smo nadaljevali do mesta Neum v Bosni, kjer  nas je čakal hotel. Nad hotelom sem bila zelo navdušena, saj je bil zelo lep, vsak je imel svoj balkonček s pogledom na morje. Po sobah smo bili razvrščeni po trije in trije, le midve s Klaro sva ostali sami. Za večerjo smo imeli bife in smo si lahko vzeli za jesti kolikor in karkoli smo si želeli. Po večerji smo se odpravili na pijačo v bližnji in enega izmed dveh možnih lokalov v Neumu. Čakalo nas je burno bosansko nočno življenje. V dveh dneh, ki smo jih presedeli v tem lokalu, smo naredili lastniku prometa za celo leto.

14. 4. 2015
Po zajtrku smo odšli v Dubrovnik, kjer smo obiskali Zavod za povijesne znanosti HAZU v Dubrovniku. Ta ima svoje prostore v letnem dvorcu rodbine Sorkočević na Lapadski obali. Nekateri smo odšli pred tem še na kavo in smo malo zamudili na predavanje. Vrata dvorca so bila že zaprta, zato smo že mislili, da ne bomo prišli več noter. K sreči nam je uspelo. Ogledali smo si dvorec in poslušali kratko predavanje o ureditvi Dubrovniške republike ter o njenih odnosih z Osmanskim imperijem. Prostori HAZU-ja so zelo lepi, imajo odličen razgled na morje in zaradi le tega bi tudi sama delala tukaj. Pot smo nadaljevali proti mestu, kjer je sledil kratek ogled središča mesta znotraj mestnega obzidja pod strokovnim vodstvom doc. dr. Renate Novak Klemenčič. Po skupinskem ogledu mesta ter palače Sponza (kjer so snemali tudi Game of Thrones) smo imeli prosto. Dobili smo zastonj vstopnice za vse muzeje v Dubrovniku, zato smo si izbrali ogled Etnološkega muzeja, vendar je bil ta zaprt.  Odpravili smo se proti Pomorskemu muzeju, na poti do tja, smo se ustavili na pomolu ter z Juretom sva si privoščila odličen sladoled. Muzej nam je bil zelo všeč, saj je bilo zelo veliko lesenih maket raznih ladij, kart in ostalih pomorski zadev iz obdobja 19. stoletja. Po tem smo odšli še do trga in obiskali eno izmed številnih cerkev v Dubrovniku. Nato sva s Klaro želeli kupiti kartice, medtem pa sta naju Jure in Adam zapustila in si ogledala pravoslavno cerkev. Z navdušenjem sva ju iskali, a ju nisva našli. »Kokošnjak« naju je razsvetlil, kje lahko najdeva najina petelina.  Kmalu smo se dobili na zbornem mestu in odšli proti hotelu v kraj Mlini. Ta hotel nama je bil manj všeč kot prejšnji, saj ni bil tako pompozen. Po večerji smo se družili.

15. 4. 2015
Po zajtrku smo odšli v Dubrovniku ter obiskali Državni arhiv v Dubrovniku, ki ima svoje prostore v palači Spozna/Divona. Tukaj so nam predstavili inštitucijo ter nam dovolili ogled najdragocenejšega arhiva (med tem je bila tudi knjiga, na katerih so bili odtisi mačjih tac). Po tem smo odšli na najboljšo in najbolj potrebo kavo, zanjo smo bili pripravljeni dati tudi 3 evre. Nato smo se prosto sprehodili po Dubrovniškem obzidju. Sonce je zelo pripekalo in nas ožgalo, saj noben ni pomislil na sončno kremo. Pogled in razgled z obzidja je bil prečudovit, saj smo imeli zelo lepo vreme. Nato smo odšli na kosilo. Zatem smo obiskali etnografski muzej v katerem predstavljena dubrovniška kultura, izmed vseh stvari v muzeju pa so najbolj znani silosi v katerih so v preteklosti hranili žito. Ker je bilo tako lepo vreme smo odšli proti plaži in morju in Klara je pomočila noge v morje, ki je bilo zelo osvežujoče. Sonček je zelo lepo pripekal in zato se nam ni nikamor več dalo. Ob 15h smo se zbrali na avtobusu in odpeketali proti Stonu. Tam se nam je končno pridružil še Jure, saj je večinoma dneva preživel z ostalo družbo, nas pa je zapustil. Ston je zelo znan po stonskem obzidju iz 14. stoletja, ki so ga postavili v hrib, tudi mesto so želeli sezidati čisto do obzidja, a jim žal to ni uspelo. Tukaj smo naredili tudi eno izmed redkih skupinskih fotk, si ogledali mesto (ki je bolj ali manj zapuščeno in si nimaš veliko za ogledati) ter si od bližje pogledali soline. Nato smo odšli v isti hotel v katerem smo bili prvo noč. Tokrat nisva bili sami v sobi, dobili sva še enega cimra. Klara je želela ponosno pokazati Juretu, da si zna sama narediti frizuro, zato sva se odpravili v sobo Adama in Jureta. Zaradi nizkega vsebnosti nikotina v krvi je šla Klara kaditi na balkon in jaz sem ji šla delat družbo (tako kot ponavadi). Predraga prijatelja sta naju zaprla na balkon in se nama smejala. Začeli sva plezati po balkonu in odkrili, da so balkoni med seboj povezani. Ugotovili sva, da so sosedje budni in da pričakujejo obiske. Sami sva se jima pridružili, kjer smo preživeli kar nekaj časa. Kmalu je bila soba polna, v sobi smo bili večina udeleženih študentov ekskurzije. Ko je zmanjkalo dobrega grozdnega soka smo se odločili obiskati in narediti promet istemu lastniku lokala kot prvi večer. Nekaj časa smo posedeli, pili in klepetali, nato pa je Klara ugotovila, da ji je zmanjkalo cigaret. Odpravili smo se proti bližnji bencinski črpalki, ki je bila odprta non-stop. Na poti nazaj do hotela smo šli mimo lokala, kjer so Neumski možje popivali in peli narodne pesmi. Zagledal nas je lastnik lokala in se pripeljal za nami. Povabil nas je na rakijo ter na pikado. Katja je bila edina, ki se je lotila tekmovanja pikada z lastnikom. Eno igro je zmagalo, dve izgubila. Pot nas je vodila nazaj do hotela, kjer smo se v dvigalu na pobudo Sare smo se  odločili, da obiščemo plažo, saj se je do nje dalo priti z dvigalom. Dvigalo nas je pripeljalo do ozkega in temnega hodnika, kjer je zelo odmevalo in je bilo za ob 1h zjutraj kar malo strašljivo. Ugotovili smo, da so vrata zaklenjena, zato smo se obrnili in odšli nazaj do dvigala. Odpravili smo se že proti sobam, a sta Adam in Klara predlagala, da se sprehodimo peš do plaže. Do plaže smo se zelo ubijali, saj nismo našli prave poti in smo hodili kar nekje. Končno smo prišli do plaže, kjer smo metali žabice in sedeli na pesku. Nato smo se končno odpravili do sob in zaspali.

16. 4. 2015
Po zajtrk smo odšli v delto reke Neretve, kjer smo si v kraju Vid ogledali muzej antičnega mesta Narona. Pot smo nadaljevali proti Počitelju ob Neretvi, kjer smo si ogledali džamijo, urni stolp ter si privoščili jutranjo kavo, katero sta si privoščila tudi profesorja. Pot nas je vodila do Mostarja, a do tja smo več kot pol ure čakali na meji s Hrvaško in Bosno. V avtobusu je bilo zelo vroče, zato smo postali nestrpni. V Mostarju smo si ogledali most s katerega tudi skačejo, mošejo, pokopališče, si privoščili kosilo ter obiskali hišo v kateri je predstavljeno pohištvo iz preteklosti. Mostar mi je bil zelo všeč, saj me je spominjal na Maroko (s svojimi stojnicami, odprtimi in prijaznimi ljudmi ter s svojo kulturo). To je bila naša zadnja postaja in počasi smo se vračali proti Ljubljani. Tja smo se vrnili v pozni večernih urah.

Køpenahven 2015

Day 1:
V zgodnjih jutranjih urah sva prispeli na Brnik, kjer so naju po težavnem pregledu (Sara je mogla sezut superge) spustili na letalo. V København sva prispeli po kratki, a turbulentni vožnji z mini letalom na katerem so skoraj vsi potniki spali. Peš sva se odpravili proti hostlu. Težave nama je povzročalo iskanje prtljage, saj je bila smer zelo nejasno označena. Na srečo je bila pot do metroja toliko bolje markirana. Ko sva izstopli iz metroja sva se rahlo izgubili, saj je ime ulice ni skladalo z navodili, ki sva jih imeli. Prekrožili sva 3/4 mesta in končno, celi prešvicani in smrdljivi prispeli na cilj. Po hitrem postopku sva vzeli pot pod noge in se odpravili raziskovat. Dancem risanje načrtov ne gre preveč dobro od rok. V petih urah in pol sva namreč prehodili praktično celo mesto, sodeč po razdaljah na zemljevidu pa sva prekrižarili pol Pariza. Ogledali sva si kraljevo glasbeno akademijo in muzej, prečkali dve jezerci, šli mimo planetarija ter glavne železniške postaje (lepša je od naše) in zavili proti Mestni hiši (town hall), ki sva si jo tudi od znotraj pogledali. Pot sva nadaljevali proti Christiansborgovi palači, kjer je včasih živela kraljeva druzina, danes pa tam zanjo pritejajo razlicne sprejeme. Povzpeli sva se na Glavni stolp in obcudovali razgled. Nato odpravili proti najbarvitejsemu delu mesta, pristaniscu Nyhavn, ki slovi po svojih barvtih hiskah in navitih cenah (sladoled je biu 5eurou). Pot sva nadaljevali ob ledeno mrzlem morju, kjer je tudi mocno pihalo, in si na poti do Male morske deklice ogledali se Playhouse, Amalienborg (palaca, kjer danes zivi kraljeva druzina) in njeno strazo, Marbel church, fontano boginje Gefion (ki se ne deluje) in zelo lepo gotsko cerkev. Navdusil naju je nasad dreves, ki trenutno cvetijo v lepih roznatih odtenkih (misliva da so cesnje, ce niso, jbg). S svojo majhnostjo naju je nato prevZela Mala morska deklica, ki je z oddaljenostjo od kopna zascitena pred vandali. Na poti nazaj sva se sprehodili se po københavenski utrdbi, kjer se danes prirejajo vojaske parade (pa tut ubistvu ne). Potem pa so najina zelodca in najine noge razmisljali samo se o hostlu, hrani in pocitku. Zvecer pa ne bova skrti (kot tudi nisva bili pri sladoledu) in bova zavili v zabaviscni park Tivoli (boljs za njih da voznje za dzabe!!). Nad Lauro spi en ful seksi Irc za katerega Sara upa, da ne smrci (drugac bo dobiu kej v glavo). Vsi v hostlu so navduseni nad jeZikom, ki ga govoriva, zato naju veselo zaslisujejo iz kje sva, midve pa uzivava v opravljanju le teh :P

Day 2:
Zbudili sva se zgodaj zjutraj (ostali so gladko se spali) in se po jutranjem pretegpvanju odpravili proti Christianii. Najprej sva se ustavili na glavni zelezniski postaji in kupilo karte do Malmöja: jeeej Svedska prihajava! Nato sva se sprehodili mimo Christiansborga, si ogledali boljsak in nadaljevali mimo Old Stocka (borza) na naslednji otocek. Tam sva najprej opaZili arhitekturni center in nato se cerkev skofa Absalona, ki je zascitnik mesta, in ima zelo zanimiv turn. Ker sva bili krepko prezgodnji za ogled le tega, sva se podali proti Cristianiji, ki naju je zelo prestrasila (dzankiji pac niso najin tip ljudi), zato sva jo hitro popihali proti Paper Islandu in operni hisi, ki je Saro zelo navdusila (Lauro pa malo manj - jbg, sportniki). Ob 10.30 so se ljudje koncno zbudili, midve pa sva z zalostjo ugotovili, da ogled turna stane 5evrov kar se nama je zdelo pravo bogastvo, zato sva se brez ogleda zaceli vracati proti Nyhavnu. Tam sva se odlocili za izlet z ladjico in si mesto ogledali se z vode. Na enourni voznji sva si spocili noge, se pogreli in neskoncno uzivali v razgledu. Nato sva se odpravili na kosilo - ena pica je bila vec kot dovolj za dvoje lacnih ust, in ga pojedli na obrezju soncnega Nyhavna. Cakal naju je se severnejsi del mesta, kjer se nahaja Rosborg castel in King's garden. Na poti sva doziveli mimohod kraljeve straze, ki ni tako impresiven kot angleski, a vseeno navdusujoc. Poleg tega so naju tudi danes strasili Silent Killer-ji kot imenujejo kolesarje, ki jih je tu ogrooooooomno in divjajo kot zmesani (kolo, avto, clovek - pesca ne jebejo 5posto). Kolesarji so ljudje vseh starosti, spolov in barv, na vreme pa se ne ozirajo prevec (kratke hlace in papuce sred aprila ga zmagajo). Park in grad sta naju navdusila, ceprav je bilo stranisce ogabno. Poslikali sva se rozice v parku vrtnic, se slikali na zmajih v igralnem parku in srecali vojasko solo. Nato sva se odpravili proti botanicnem vrtu, kjer sva se skuhali v tropskem rastlinjaku in pocili med zacimbami. Sprehodili sva se tudi okoli jezerca in od blizu videli caplje. Popoldne sva zakljucili v parku okrog Københavenske utrdbe, se zadnjic pogledali Morskp deklico in se vrnili proti hostlu preko pescone Strøget. Tam je kar mrgolelo buticnih trgovin (pajkice od Nike-ija so ble 100evrov!!!!!) in ulicnih pevcev (skoraj tok kot klosarjev v Ljubljani). Ko sva se ze skoraj obupali nad vsem skupaj, se je iz tal dvignil Hard Rock Caffe (hvala bogu za Saro, ki ga je videla). Vsi ljudje, ki sva jih srecali so neizmerno prijazni in se kar sami ponujajo za pomoc (Laura izpade ful prasica ko rece ne), kar naju je popolnoma ocaralo. Vecerja v hostlu (rahlo star kruh in marmelada/viki kreme ter vec kot leto dni stare suhe marelice) je bila odlicna! Potrebno je bilo pripraviti se plan za naslednji dan, saj Malmö, midve prihajava (ceprav sva se pametnjakovicki pozanimali le glede prevoza tja).

Day 3:
Zjutraj se nama je noc zdela prakratka (Sara je prespala budilko, ponocni pa sploh ni slisala vstopiti roomiejev), noge pa so bile se nekoliko utrujena od prejsnejga dne. Vseeno sva polni zagona najprej odhiteli v trgovino po zajtrk, nato pa na zeleznisko postajo. Vlak do Malmöja sva hitro nasli in en, dva, tri sva bilo na poti. Imeli sva nekaj tezav s karto (narobe sva jo vtikali v napravo), kondukterka pa je imela se vecje probleme s crnckom brez karte. Zaradi policijske kontrole smo v Malmö prispeli pol ure kasneje, a to je se vedno pomenilo zgodnjih 9.30 (tudi Svedom so zgodnje jutranje ure zal tuje). V cistem miru sva se sprehodili po pes coni, kjer sva si ogledali Mestno hiso na glavnem trgu, Lilla torg, Triangeln in Adolf torg (vse to so raZlicni trgi v centru mesta). Sara si je zazelela frozen yougurta, a se je zadeva odprla sele ob 11 (ura je bla pa pol 10). Nato sva si ogledali Opero ter Mestno knjiznjico in pot nadaljevali skozi Kraljevi park do nekdanje utrdbe Malmöhus. Tam sva si za smesno ceno (2eura) ogledali celotno utrdbo, ki je najprej sluzila za obrambo mesta, nato je bila doma kraljeve druzine in nazadnje zapor. V to ceno je bil vkljucen se ogled Tehnicnega muzej, ki je bil 100m stran. Vseeno sva se najprej sprehodili se skozi drugi del Kralevega parka in zavili tudi v botanicni vrt. Ob jezeru sva poslikali racke in labode ter spocilo utrujene noge (hoja nama je sla danes pac mal bolj pocasi). Nato sva se le odpravilo v Tehnicni muzej, ki naju je navdusil. Kot majhna otroka sva preizkusali razlicne fiZikalne ter glasbene poizkuse in si ogledali razstavo avtomobilov, vlako in motorjev. Navduseni sva se sprehodli (beri splazili) po podmornici, se bolj vesli pa sva se sli obleki v motoristki in se slikali na Hondi. Pot sva nadaljevali proti Ribersborgski pesceni plazi, kjer je pihalo kot za stavo. Od tam sva pot nadaljevali proti Turning Torsu, 190m visokemu stanovanjskemu kompleksu z zanimivo zavitostjo. Noge so naju ze precej bolele, zelodca pa sta glasno zahtevala hrano, zato sva odpeketali proti centru. Laura je na vsak nacin zelala najti mcdonalds, saj si je zazelela pomfirja. Na koncu se je sprijaznila z burger kingom, kjer sva za posladek imeli se sladoled z oreo piskoti. Nato sva se odpravili se v mini soping (iskanje kartic in svincnika) in hitro ugotovili, da se trgovine pocasi zapirajo (kuri kot sva, nisva pomislili na to da je sobota). Poleg tega je zacelo mocneje dezevati, zato sva odpravili proti zelezniski postaji in nacrtovali vrnitec v Københaven. S potoma sva se se fotografirali pred mestno hiso (skupna fotka je pac obvezna, ceprav je forografa tezko dobiti - sploh ce dezuje), nazadnje pa koncno prispeli na pravi tir. Vozovnica nama je ponovno povzrocala nemalo tezav, saj tudi tokrat ni sla v nobeno napravo. Po posvetu s konduktorjem, ki je bil skoraj tako zmeden kot midve, sva se udobno namestile v sedeze in namenile se zadnje poglede Svedski. Naju potovanje nazaj je potekalo preko mostu Øresund, ki povezuje Svedsko in Dansko. Ko sva zagledali se zadnjo svedsko in prvo dansko zastavico, sva lepi Svedski dokoncno pomahali v slovo in ji obljubili cimprejsnje ponovno snide je (ja, ja, nov obisk severa nacrtujeva ze pred koncem tega dopusta). Tudi v Københavnu danes vreme ni bilo najlepse, zato sva sprehod po pes coni raje zamenjali za vroco cokolado v Starbucksu, kjer je Sari mocno ponagajala kartica (Laura bo bankrotirala haha), poleg tega pa se je natakarica odlocila za svojo priredbo njenega imena (po novem je Sara kar Zarah). Nato sva se po hitrem postopku spakirali v hostel, si pripravili prtlajgo in uzivali na udobnoj foteljih dnevne sobe. Zal, se pocasi bliza najin odhod, zato bova jutrisnji dan izkoristili za obisk muzeja Hansa Christiana Andersena, se morda odpravili do Pomorskega muZeja in opravili se zadnje nakupe (svincnik, hard rock cafe in nase babice). Tudi danes bova gotovo spali kot ubiti. 

Day 4:
Zal je prisel najin zadnji dan v Københavnu. Glede na pozno vstajanje Dancev in nedeljo, sva tudi midve vstale sele ob pol devetih. Po hitrem postopku sva spakirali, se odjavili iz hostla in se odpravili po zajtrk. Tega sva kupili v 7/11 kot ze prejsni dan in ga med potjo do centra pojedli. Bili sva se nekoliko prezgodnji za oglede Andersenovega muzeja, zato sva opravili krajsi sprehod po praznem in vecinoma zapetem Strøgetu. Vstopili sva v nekaj odprtih tegovin s spominki in si nagledali se zadnje mozne nakupe. Nato sva odsli v Andersenov muzej, ki nam je bila zelo vsec. Popolnoma sva se vziveli v njegove zgodbe, sara pa se je prestrasila krizanca med podgano in pajkom ki je starsil na eni izmed tock. Na racunalniku sva si ogledali tudi prvi slovenski prevod Andersenovih zgodb, nato pa pocasi zapustili muzej. Obe sva se strinjali, da bi lahlo ogled se trajal. Za sprembo tokrat ni tako pihalo, je pa bilo neznosno mrzlo. Po Strøgetu sva odpesacili do Round Towerja s potoma pa zavili v Disney in Lego store, ki naju je navdusil s svojimo skulpturami iz lego kock. V trgovinah s spominki je Sara koncno dobila priblizek svincikom, ki jih zbirajo doma, Laura pa je kupila prticke za babice. Ker sva bili nekoliko premrazeni sva zavili v Hard Rock Caffe, kjer sva si kupili majice, si ogledali kitare in oblacila razlicnih priznanih pevcev in bendov (Nirvana, Michael in Janett Jackson, Kesha, Jesse Mcartney...) ter si privoscili vroco cokolado. Ustvarili sva tudi kolaz iz slik nato pa sva se odpravili do Cristiansborg palace Towerja ter si se zadnjic ogledali mesto s pticje perspektive. Nazadnje sva se sprehodili se skozi Nyhavn in pes cono do hostla, vmes pa kupil se najino kosilo. Zunaj je ves cas mocno dezevalo, zato sva bili ob prihodu nazaj precej mokri in premrazeni. Odlocili sva se, da do odhoda ostaneva v hostlu na toplem in se pozabavali s pisanjem zgodbic. Nikakor se nisva mogli pogreti, poleg tega pa je najin zelodec glasno zahteval cokolado. Ker sva preskrti za danske cene, sva se odlocili potrpeti do doma. Pol do letalisca bo ocitno mokra, moznost da se na letaliscu izgubiva pa tudi ni izkljucena. Iskreno upava da najdeva pravi terminal in security cono preckava brez sezuvanja cevljev. Najina prva tezava je bila pravilna smer voznje na podzemi, saj je Laura na vsak nacin zelela v drugo smer. Na postaji sva srecali tudi najini sostanovalki iz hostla, ki se prav tako odpravljata domov (zgubljeni sta bili se bolj od naju). Na metro je bila nerealna guzva (ocitno se v nedeljo zvecer vsi vracajo domov - beri na vse mozne konce sveta). Na letaliscu sva povzrocili zmedo s kartami sam nama jih terminal nikakor ni zelel iZstaviti. Ujeli sva zadnje minute na rocnem check-inu, kjer je prijazna usluzbenika resila najin problem. Po oddani prtljagi, kjer sva skoraj oddali le en kovcek, sva se odpravili skozi securitz check, kjer sva srecali nekaj Slovencev (prakticno iste kot so bili ze na letalu za sem). Tokrat nobena ni oddajala piskajocih signalov, zato sva s pregledom hitro opravili. Tu pa se je sele zacelo. Na nobenem displeju nisva nasli napisanega terminala iz katerega odhaja najino letali. Sli sva za nosom proti terminalu na katerem sva pristali in upali, da bova od tu tudi odsli. Ko je bila petnajst do osmih pa sva ugotovili, da bo imelo najino letalo pou urno zamudo in bo namesto ob 20.40 vzletelo ob 21.10. Sara je postala zelo slabe volje, ker jutri dela ze ob 6h zjutraj, Laura pa je pac zapravila se malo denarja za cokolade (jbg nizek sladkor je pac problem, lakota pa se vecji). Upava, da bova ob 21.10 res ze na letalu, sicer pa sledi update dogodkpv. V sebi sicer jokava za Københavnom, a tudi v domaco posteljo je neizmerno lepo priti. Izlet je bil nepozaben, zato ze nacrtujeva novega! Kje in kdaj pa v naslednjem javljanju!