ZAKAJ POTUJEMO?

Delno zato, ker smo po naravi nomadski. Včasih so preseljevanja spadala k življenju, zdaj pa smo večinoma že ustaljeni, vsaj tisti, ki prebivamo v ugodnih predelih sodobnega sveta. Še zmeraj pa ohranjamo sanje o drugih krajih, o svobodnejšem življenju, sanje, ko smo kot otroci sanjali o dogodivščinah, ki bodo del našega življenja.

 

Potovanja razbijejo skorjo starih izkušenj in prebudijo v nas užitke, skrivnosti in čudeže vsakdanjega življenja. Potovanja so metafora za življenjsko pot iz enega stanja v drugega. V življenju odraščamo, nabiramo izkušnje in modrost, potovanja pa skoncentrirajo to odraščanje, ker nam ponujajo izzive in priložnosti, ki jih v vsakdanjem življenju doma nimamo. Ko se otresemo običajnih obveznosti, dobimo nov zagon za vsrkavanje lekcij, ki nam jih ponujajo zmešnjava na železniški postaji, preposta večerja s tujci, nakjlučen pogovor z branjevcem,...
Za nekatere so potovanja beg iz vsakdanjosti; za druge priložnost, da prevzamejo novo identiteto,... Za vse pa so nekaj, kar nam obogati življenje.