Nikoli ne bodi prepričan, da si že vse doživel ... ker nisi.
Vedno sem si želela obiskati Benetke v pustnem času, zato smo s prijateljico letos preko potovalne agencije GoHolidays obiskale karneval. Že v Ljubljani je rosilo, a sem sama pri sebi upala, da bo tako tudi ostalo, saj vremenska napoved ni napovedovala večjih nalivov. Že navsezgodaj zjutraj je bil kaos na zbirnem mestu, saj je bilo na Dolgem mostu več kot 12 različnih avtobusov ... zdaj pa najdi svoj avtobus. Good luck. Naše potovanje se je začelo vredu, ko pa smo se ustavili na postajališču za jutranjo kavo, wc sem šele spoznala, da bo res gneča v Benetkah. Bila je takšna gneča, da sem pol ure čakala v vrsti za wc in še nato sem obiskala moški wc, drugače bi se lahko kar poslovila od Benetk. Ko smo prišli v Benetke je bilo vreme oblačno in na ladjici vetrovno. V Benetkah smo z vodičko naredili kratek ogled mesta, nato pa smo imeli več kot pet ur prostega časa. (Kaj boš počel PET UR v dežju v Benetkah?!) Tisti, ki so imeli željo obiskati otoka Murano in Burano so doplačali ter ju obiskali. Teh pet ur so bile ene izmed daljših ur v mojem življenju. Nikoli si še nisem z nobenega potovanja želela domov kot zdaj. S prijateljema smo sami malo raziskali po mestu, ker pa je cel dan rahlo deževalo smo se odločili za kosilo v lokalu ter da se malo pogrejemo. Bili smo zelo optimisti, saj so bili vsi lokali nabito polni, ulice pa seveda so bile prazne. Kdor čaka, dočaka. Tako smo tudi mi potrpežljivo dočakali mizo v lokalu. Naročili smo kosilo, klepetali ter čakali da se vreme in dež izboljšata. Po kosilu smo šli na lov za darilom - za beneško masko, te beneške maske so res lepe, raznolikih oblik in barv, vauuu! Ko smo jo našli smo se odločili, da bomo šli na Markov trg pogledat beneške maske. Vse beneške maske so se zadrževale pod oboki doževe palače, saj je Markov trg poplavil. Naučila sem se plavat na trgu. :) Maske so bile kljub dežju zelo lepe in raznolike. Večina ljudi in mask se je zadrževalo pod streho, poleg njih pa so se znašli tudi "prodajalci vrtnic", ki so bili res vsiljvi z vrtnicami, Deževalo je v presledkih v nalivih, tudi strele in grmelo je. Ko je bilo še pol ure do odhoda smo se odpravili k zbirnemu mestu. The worst timing. Ravno takrat se je ulilo z vso močjo in brez presledka. Bili smo premočeni kot miši, meni osebno je bilo vseeno ali stojim pod dežnikom ali ne, ker rezultat je bil isti. Moj dežnik je veter polomil in tako sem ostala še brez njega. Markov trg je začel popljavljati in zato je nastala panika na trgu. Organizacija agnecije glede odhoda je bila podn od podna. Zbirno mesto je bilo pred hotelom Gabrielli. Seveda so vse agnecije, kar jih je bilo za zbirno mesto določile ta hotel. Zdaj pa v vsej tej gneči in paniki najdi svojo agencijo. Ko smo jo končno našli se je začel najhujši del potovanja. Vsi ljudje smo se začeli gužavt proti pomolu. Nastala je gneča, ljudje z dežniki so delali še večjo gnečo. Naša vodička je skos govorila: "Ne gremo še na to ladjico." in tako smo na nalivu stali kakšno uro. Sama sem bila mokra kot miš, tresla sem se od mraza in nisem vedela ali naj se smejim ali naj jokam. Nato smo končno dočakali ladjico. Ta vožnja je bila malo kaskadrska, saj je bilo morje zelo valovno in je našo ladjico premetavalo kot kos lesa. Ko smo prispeli na celino smo morali pešačit še do avtobusa, saj nas ni mogel priti iskat. Realno mi je bilo čisto vseeno ali hodim po dežju še 15 minut ali ne. Plašč je bil ves prepojen z vodo in neralno težek. Samo upala sem, da se bom na avtobusu lahko ogrela. Žal se moja želja ni uresničila. Ko smo prišli na avtobus (večina potnikov je že bila na avtobusu) so nas vsi malo čukasto gledali kako to da smo vsi mokri, saj oni so bili vsi suhi. Ni mi jasno kaj so oni delali in kje so bili, da niso bili NIČ morki. Vožnja nazaj se je vlekla kot kurja čreva. Štartali smo okrog pol devetih, v Ljubljano smo prispeli ob polnoči. NORO. Sama sem med vožnjo zmrzovala, saj nisem imela nobenih rezervnih oblačil in samo upala, da pridem čimprej domov. Ko sem prišla domov sem vse stvari dala sušit nato pa odšla pod vroč tuš, kjer sem se vsaj malo ogrela. Zaspala sem z mislijo: "Če se jutri zbudim zdrava, bom najbolj srečen otrok." In danes sem najbolj srečen otrok. :)
No... lahko pa se zdaj pohvalim, da sem v živo videla popljavljen Markov trg, kjer sem se naučila plavat. ;)
Nauk potovanja:
1. Nikoli ne reci, da si že vse doživel. (Opp.: To je bilo zame že tretje potovanje v Benetke in sama sem bila na začetku potovanja prepričana, da sem že vse videla in vse doživela).
2. Vedno imej s sabo na potovanju (tudi enodnevnem) rezervna oblačila.
Upam, da je bil le začetek letošnjih potovanj tako slab in da se bodo potovanja obrnila na bolje. ;)
1. Nikoli ne reci, da si že vse doživel. (Opp.: To je bilo zame že tretje potovanje v Benetke in sama sem bila na začetku potovanja prepričana, da sem že vse videla in vse doživela).
2. Vedno imej s sabo na potovanju (tudi enodnevnem) rezervna oblačila.
Upam, da je bil le začetek letošnjih potovanj tako slab in da se bodo potovanja obrnila na bolje. ;)
